Sprehodi po Mariboru.
KAR NAENKRAT ...... prideš v tista zrela leta, sta nekoč pela Edvin in Vinko. Sam se sicer še ne počutim kot predstavnik tega življenjskega obdobja, kar je najbrž v redu, a uradni kazalci nezadržno kažejo v to smer. Knjižica, ki je pred vami, je nastajala dolgo, neuradno najbrž kar od rojstva, čeprav se sliši posladkano, uradno pa sem jo pisal zadnje leto, ko se mi je v življenju marsikaj odpletlo in prepletlo. Kar je v njej, je moj Maribor, docela, samo lokacije so take, ki jih bodo prepoznali tudi drugi. Sprehajam se vsepovsod: od Košakov preko Melja in Mlinske do Kojaka in predmestij, v katerih sem tako ali drugače živel že med letoma 1997 in 1999, ko sem v Mariboru med primerjalno študiral nemški jezik s književnostjo in obenem delal na računalniško-prevajalskem področju. Vse to sem opisal že leta 2020 v knjigi Od Studencev do Nove vasi, tule pa se zgodba naveže, preplete in nadaljuje v še nekolikanj bolj osebne smeri. Tisti, ki me bolje poznajo, podrobneje poznajo tudi te smeri, drugih se bo morda dotaknil že sentiment ...
Pričujoča knjižica je prva v trilogiji Maribor-Celje-Ljubljana. Ker sem rojen Mariborčan, sem začel kronološko. O Celju, kjer sem odraščal, sem napisal že vrsto knjig, tako proznih kot pesniških, o Ljubljani, kjer sem s krajšimi ali srednje dolgimi pavzami živel in delal zadnjih sedemindvajset let, pa tudi. Še vedno živim na osi Maribor-Celje-Ljubljana, a Maribor je v zadnjem letu postal baza, oporišče, kjer naposled lahko celo za denar opravljam svoj poklic. Ta je na srečo hkrati tudi poklicanost, ob boku tistih dveh, ki ju še vedno opravljam nič manj intenzivno kot vselej: pisanja in muziciranja (z obema zgodovinama). Maribor ima seveda tudi glasbo. In preden prideta Celje in Ljubljana, hvala vsem, ki stojite ob poti. Zlasti pa družini, ki je zdaj z Mariborom dobila čisto novo, posebej široko in dobrodošlo dimenzijo. - Avtor
