Gre za avtorjev obračun z očetovo smrtjo na Ojstrici 4. 6. 1983 in z minevanjem nasploh; to tematiko je obravnaval v več svojih zbirkah vključno s prvo (1988). Medtem ko se je v knjigi Rohneča žetev z njo spopadal v rimani obliki na nostalgično-reminiscenčni način, je tokrat v prostem verzu, ki vsebinsko nemalokdaj zaide v absurd, navzkrižne reference in druge oblike intertekstualnosti, skušal temo zavestno razširiti z osebne na splošno; v uvodni, najdaljši pesmi Pogreb, ki se vsebinsko navezuje na zadnjo, Post festum, opisuje lastne občutke ob spopadanju z izgubo pri sedmih letih starosti in način, na katerega o njej razmišlja šestintrideset let pozneje, hkrati pa se v vmesnih pesmih dotakne drugih bivanjskih vprašanj, neposredno ali posredno povezanih z odnosom do dogodka 4. 6., denimo z od doma vsajenim sovraštvom do gora, ki se ga je znebil šele z odhodom na študij v Ljubljano. Tako v pesmi Ojstrica 3 denimo skoraj dobesedno z nekaj potrebne karikirane distance govori skozi materina usta, v Sestanek na vrtu opisuje zadnji očetov dan pred usodnim odhodom, v pesmi Sprehod se ob sprehajalnih navadah svoje tašče spominja lastnih sprehodov z očetom, nekatere pesmi se navezujejo na družinske spremembe po očetovi smrti in tako naprej. Zbirka tako postane nekakšna konceptualna “pesnitev”, zamejena z dvema post festumoma, obenem pa te pesmi lahko delujejo tudi na splošni ravni spraševanja o izgubi najbližjih, odhajanju in obračunavanju z minevanjem, tudi če ob branju ne poznamo avtorjeve osebne zgodbe.
Zbirka Ojstrica je izšla konec leta 2019 in bila uradno prvič predstavljena na letnem branju članov Celjskega literarnega društva 20. 11. v celjski Kulturnici. Zbirka je med izbranimi za literarni festival Pranger 2020.
