Wilko

21. 11. je umrl Wilko Johnson, glasbenik, ki je name s svojim igranjem kitare poleg Johnnyja Casha najbrž vplival najbolj intenzivno in dolgoročno: Cash je dokazal, da ni treba kot blisk švigati po 18. prečki in se lomiti z lestvicami, da imaš svoj štih, Wilko pa je bil samosvoj in vpliven glasbenik; s svojimi malimi barréji in udarnim igranjem mi je odprl cel kup možnosti za raziskovanje in nadgradnjo sloga, ki sem ga razvijal vse od svojega sedemnajstega leta. Zbral sem celotno diskografijo Dr. Feelgood, Solid Senders in Wilko Johnson Banda in dolge ure preučeval, kaj so počeli, zlasti pa me je prijelo Wilkovo otroško navdušenje nad telecastri, islandskimi sagami, ki jih je doštudiral, in teleskopi. Deliva si vse tri ljubezni, po njih pa so naslovljeni tudi trije razdelki pričujoče knjižice, ki mu je posvečena. Tale knjižica naj bo med drugim tudi spomin na najino prvo srečanje v Londonu februarja 2018. In ker so zadnji dnevi minili v poslušanju njegovega poslednjega dolgometražnega albuma Blow Your Mind, tudi jaz rečem kot on: »Blow your mind on Father's Day!« Pozdravi Irene, Wilko!                                                                                   M. K., 2022