Daske za sunčanje

„... Mladič je imel neprestano zaprte oči. Polmrak mu je omogočal, da se osredotoči in bolj pozorno spremlja pogovor. A tudi koža spuščenih vek mu ni mogla dovolj zaščititi oči pred močjo in neusmiljenostjo sonca. Znoj mu je tekal po sencah in izhlapeval na žaru obraza. Na ustnicah se je nabirala sol, tako si je vsaj predstavljal, saj ni imel ogledala, da bi se videl. Če bi zdaj odprl oči, je pomislil, bi zagotovo oslepel. Sonce je bilo tako močno, čeprav so že žarki padali poševno, da ni bil za zaprtimi vekami temen temveč svetel polmrak z rdečimi krogi. Koža mu bo pordela. Pametno bi bilo vstati in iti pod tuš ali v vodo. Vsaj da bi ga kdo polil z vedrom vode! Nihče ga ni polil z vedrom vode in ni zapustil ležalnika, saj sta fant in deklica nadaljevala pogovor. Zanimalo ga je, kaj bosta izvlekla iz spomina. Nista oklevala, da bi se dotaknila tudi najbolj občutljivih delov svojega telesa in duše. Nikoli ni poslušal tako neusmiljeno iskrenega pogovora. Čeprav so bili skopi v opisih in nejasni v nekaterih stavkih, so mu bili vendarle dovolj jasni. S pomočjo teh nejasnih podatkov je uspeval ustvarjati nove odnose, nova stanja, spoznavati neizrečene podrobnosti in razmišljati o tistih, katerih še niso razčlenili...“