Krevet

Nagrada Ksaverja Šandorja Gjalskega leta 1990 »... Fabijan, resnici na ljubo, ni pričakoval, da bo šlo vse tako gladko, glede na postelje na hodnikih, prepolne sobe, mesece čakanja, o katerih je govoril Majstorović. On bi bil zadovoljen z obljubo, da bo postelja prosta čez teden ali dva. Žrtvoval svojo mizo samo zato, da bi ga videli s profesorjem Fabijanom Torbarjem, hrvaškim akademskim državljanom in intelektualcem, ki svoji ljubici prodaja bolniške postelje. Bal se je, da ga bodo razkrili že na prvem koraku, ko je Fabijan okleval pristopiti k pacientom, se neuradno pogovarjati in ugotoviti, kaj jih muči. Pomembno je bilo v množici prepoznati nemočne, na milost in nemilost prepuščene zdravnikom in uradnikom, katerih izraz obupa na obrazu je govoril, da se nimajo na koga obrniti. Fabijan se je prikazal za stebrom, se prikradel od zadaj in namignil, da ima rešitev. Posebno zaupanje so izrazili ljudje iz province. Sami bi se mu predali. Odnesel jim bo naslov z obljubo, da jim bo z dopisnico sporočil, kdaj, kje in katerega dne naj pridejo v Zagreb, v bolnišnico, kjer jih bo čakala postelja ali mesto v čakalni vrsti za specialistični pregled. .."