Pazi, tako da ostanem nevina

„... Ljubi Bog, kako neumen in nor, ozkogleden in nazadnjaški je svet žensk! Ena njegovih glavnih skrbi je ohranjanje nedolžnosti, čeprav nikomur ni povsem jasno, niti neovrgljivo podprto, zakaj jo je treba ohraniti, ko bo nekoč nepomembna. Kakšna je razlika, če zjutraj ali popoldne padejo vrata, če bo grad tako ali tako zavzet, oropan in zapuščen? Čeprav to ni najboljša primerjava, je bistvo jasno: dekle ne sme poslušati drugih, ampak naj se sama odloči, kdaj bo pripravljena odpreti svoja vrata. Sama ne more storiti ničesar glede tega, da so jo vzgajali staromodno. Pravzaprav ji je treba spoznati, da sploh ni bila vzgojena in da lahko brez strahu dela, kar ji paše. Pravzaprav je povsem dobra takšna, kot je, kar ji zagotavlja nedolžnost in nedotaknjenost; pravzaprav je zelo dobra, celo nepredstavljivo dobra, saj kljub vsemu doživi vse, kar je zapisano v tej knjigi, vse, kar morata doživeti moški in ženska.“