Tiha jeza

"Takrat se stric Joža ni več skrival. Stanovanjske zadruge so preživele kot oblika združevanja brezdomcev. Stric Joža se je brez težav vključil v vodstvene vrste. Izbral je neopazni, a izjemno pomemben in odločilen položaj v mestni stanovanjski upravi. Celo direktor Barbir je cenil svoje poznanstvo s stricem Jožo. Izmenjevanje uslug ju je zbližalo, zato je Barbir samo zamahnil z roko, ko je Joža opisal primer svojega nečaka Lugarića, brezposelnega pravnika, ki sploh ni bil podoben tistemu pokojnemu protidržavnemu elementu, davkarju Lugariću. Otroci so potegnili po materi, torej strani strica Jože, zato Barbir ni zahteval dodatnih priporočil..."