Ženski bicikl

"Pravzaprav nikoli ni bilo trdno odločeno, da bo Ivica študiral samo zato, ker je obiskoval gimnazijo in ker njegov oče za razliko od dedka ni kmetoval, ker ga je vsak dan bolela glava. Vse to je bila samo domneva... Sestra bo imela topel dom. Na plečih staršev bo ostal samo sin. Realnost je bila drugačna... Sestra je bila brezposelna in brez moža. Ivica pa je marširal v Tetovo. Železnica je bila predaleč. Edina garancija, da je zaročenec zvest svoji dragi, so bila pisma. Seveda, če se bo živ vrnil iz vojske... Kdo ve, lahko mu kaj poči! Bomba... Glavna stvar je začeti z mrtve točke. Naključje je, da se ta slepa ulica imenuje Banovdar... To je bil trenutek, ko se je nadaljevanje njegovih misli in gibov v katero koli smer zdelo neprimerno, izmišljeno, prenagljeno. Kako naj se obnaša mladenič, ki je imel upe, potem pa ugotovil, da ne more na univerzo, ker je bila za njegovo družino predraga? Kako naj si predstavlja svojo prihodnost, ko je, hočeš nočeš, vse zgradil na tem, da bo nekega dne človek z nazivom? Perspektiva se je nenadoma zožila, videla je dno: življenje v Banovdarju in vse ostalo, kar je spadalo zraven..."