Kužiš, stari moj

»... Ko smo že pri tem, biti poročen še ne pomeni podpisati kapitulacije, kot pravijo nekateri, saj je od tebe odvisno, kako boš vse uredil in, kar je najpomembnejše, kako boš postavil pravila na začetku. Moraš biti zvit, a z ljubeznijo: nikoli si, za božjo voljo, ne priznaj, da delaš nekje s polovičnim delovnim časom, to je, da se potopiš v tuje vire. Užitek. Če ti to uspe in nisi norec, da ti ne uspe, potem je tvoja svoboda zagotovljena. In s svobodo lahko dosežeš karkoli! Marsikaj sem pobral od veteranov z več izkušnjami in na splošno se mi je zdelo, da mi poroka ne bo nič škodila, še posebej, ker je bila punca, na katero sem naletel, zaposlena v tovarni ženskega blaga, šivilja, pa ni samo sedela doma, ampak je pridno šivala na svojem šivalnem stroju ...«